9. aplikacija Infliximab – Remicade

junij 27, 2019

Ravno ta mesec mineva leto dni, odkar sem prvič prejela to čudežno zdravilo. In čez nekaj minut ga bom prejela devetič. Ampak vseeno danes ni ravno lahek dan zame.

Le težko in prestrašena sem danes prestopila prag Dnevne bolnišnice Celje. Običajno mi ni težko priti sem, ker vem, da je kakovost mojega življenja s tem izboljšana, a danes je malo drugače.

Čeprav mi marsikdo reče, naj o tem ne razmišljam preveč, si sama ne morem dosti pomagati, da ne bi razmišljala o tem, kaj mi tokrat teče po žilah. Prav zdaj vame počasi teče močan antihistaminik. Zdravilo, ki preprečuje pojav alergijskih sprememb. Zraven mi teče še visok odmerek kortikosteroidov, ki lahko imajo res grozljive stranske učinke, a v telesu hkrati zavirajo vnetje. Obe zdravili sta premedikacija za biološko zdravilo, ki mi ga bodo priključili naslednjega. Skupaj bosta pomagali preprečiti sistemsko alergijsko reakcijo na eno izmed sestavin v tem zdravilu, do katere je v mojem telesu prvič prišlo na prejšnji aplikaciji. Če ne veš, kaj to je, potem spadaš med velike srečneže. Če pa veš, o čem govorim, potem si nekoč, nekje to že videl in veš, da omenjam zelo občutljivo, neprijetno zadevo. Upam, da se nikoli več ne ponovi. Ampak kaj se bo zgodilo danes, mi ne zna povedati nihče. Si lahko predstavljaš ta občutek? Priklopljena sem na prozorno cevko, po kateri bo prav kmalu v moje telo začelo teči zdravilo, na katerega sem pred nekaj tedni postala alergična. A je hkrati edino, kar mi pomaga. Jaz sem prestrašena in tega ne skrivam. Danes se ne počutim varno. Danes sem zaskrbljena, prestrašena in moje telo to zelo dobro ve. Danes lahko svoj srčni utrip čutim celo v ušesih in v prstnih blazinicah. Poskušam se umiriti, a ni ravno lahko. Še preden vsa ta zdravila vame stečejo do konca, bom zelo utrujena. In še preden zaspim, naj ti zaupam skrivnost, ki to sicer ni:

Še danes si zdrav, a že jutri lahko hudo zboliš. Danes ljubiš, pa boš jutri morda prevaran. Danes objemaš nekoga, ki bo jutri morda padel čez rob življenja in ga ne bo več ob tebi. Si kdaj pomislil na to?

Že jutri se lahko vse spremeni. In jutrišnji dan ni obljubljen nikomur, zato poskrbi, da bo današnji nepozaben. Če jaz ne bi bila priklenjena na tole “verigo”, bi ta čas izkoristila za sprehod skozi gozd, za druženje, za sočen lešnikov sladoled, za objeme polne energije, morda celo za skok v morje. A nič hudega, vse to sem storila v prejšnjih dneh, ker sem vedela, da danes ne bom mogla. Danes bom ostala priklenjena na ta stol še kar nekaj dolgih ur. In tu bom sanjala. O vetru na drugi strani okna, ki me bo zvečer objel. O oceanu tam daleč stran in upam, da ga bom kmalu spet čutila. O čudovitem svetu, ki me čaka za temi steklenimi vrati. O tem, kako zelo sem srečna za čisto vse, kar imam. A hkrati se dobro zavedam, da so zares moji le trenutki, nič drugega. In jaz zbiram trenutke, ker le-ti so vse, iz česar je življenje sestavljeno.

No daj, pojdi danes ven, v ta čudovit in topel dan namesto mene, a hkrati zase. Naberi si nekaj lepih trenutkov. Naj te poljubijo topli sončni žarki. Smej se. Objemi nekoga. Privošči si tisti osvežujoč koktejl, nekje v prijetni senci dreves. Pojej tri čokoladne lučke, če želiš. Pokliči nekoga, le zato, da ga spomniš, koliko ti pomeni. Veš, vse kar zares imaš, je zgolj ta trenutek.

Si danes že objel nekoga, ki ga imaš rad? 

Leave a reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja