Kaj je KVČB?

This image has an empty alt attribute; its file name is omeni4.jpg

Kaj je kronična vnetna črevesna bolezen -KVČB

Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo dve bolezni: ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Gre za vnetni bolezni črevesa, ki potekata kronično, navadno v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različno dolgih obdobij, v katerih je bolnik brez težav. Izjemoma, kadar so znaki neznačilni za katero od obeh oblik kronične vnetne črevesne bolezni, govorimo o intermediarnem ali nedoločenem kolitisu.

Vzroki za obe bolezni ostajajo slabo pojasnjeni. Pojavnost te bolezni se zelo razlikuje med posameznimi geografskimi področji in različnimi populacijami ljudi, kar govori o pomembnem vplivu dejavnikov okolja na pojav in razvoj kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Znanstveniki so doslej preučevali vplive kajenja, rabe protivnetnih in protibolečinskih zdravil ter oralne kontracepcije, prehranjevalnih navad, odstranitve slepiča, okužb z nekaterimi mikroorganizmi, vendar dokončnega odgovora še ni.

Trenutno velja mnenje, da so kronične vnetne črevesne bolezni posledica pretiranega imunskega odziva črevesne sluznice na dejavnike okolja, predvsem črevesno bakterijsko floro, pri genetsko dovzetnih posameznikih. Posledica je vztrajno ali ponavljajoče se vnetje črevesa.

Najpogostejši simptomi in znaki ob pojavu bolezni so dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, neješčnost in hujšanje, pri otrocih pa zaostanek v rasti. Simptomi lahko nastopijo nenadno ali postopoma. Driske so lahko krvave, kar večino bolnikov spodbudi k obisku zdravnika. Tem simptomom se utegnejo pridružiti povišana telesna temperatura, boleči sklepi, vnetje oči, kožni izpuščaji (npr. nodozni eritem), slabosti in bruhanje, bolniki pa navajajo tudi utrujenost. Včasih so težave blage in po nekaj dnevih ali tednih minejo same od sebe, za bolnike pa niso tako moteče, da bi jih pripeljale do zdravnika. Crohnova bolezen z leti napreduje in pripelje do zožitve prebavne cevi, kar povzroči vse hujše trebušne krče in zaprtje. Bolnikom utegne primanjkovati pomembnih vitaminov in mineralov, kar vodi v slabokrvnost, upad mišične mase in mineralne kostne gostote (osteoporoza).

Pa vendar, vsaka driska še ne pomeni kronične vnetne črevesne bolezni. Toda če traja dlje kot štiri tedne, je treba k zdravniku. Zdravnika obiščite tudi, če opazite primesi krvi v blatu ali če drisko spremljajo močni krči oziroma bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura. Pomembno je izključiti okužbo z različnimi bakterijami, virusi ali paraziti, pri bolnikih po petdesetem letu starosti pa tudi rak debelega črevesa in danke.

Temeljna preiskava za postavitev diagnoze kronične vnetne črevesne bolezni je kolonoskopija s terminalno ileoskopijo. To je endoskopska preiskava, s katero natančno pregledajo sluznico danke, debelega črevesa in končnega dela tankega črevesa ter odvzamejo vzorce vnetno spremenjene sluznice za histološki pregled. Ocenijo lahko tudi jakost in obseg vnetja ter ugotovijo nekatere zaplete. Pri vseh bolnikih seveda najprej opravijo temeljit pogovor, telesni pregled in laboratorijske teste. Običajno opravijo ultrazvočni pregled trebuha, pri tistih s Crohnovo boleznijo pa še endoskopsko preiskavo zgornje prebavne cevi (gastroskopija) in katero od slikovnih preiskav tankega črevesa (rentgensko kontrastno slikanje, magnetno resonančno ali računalniško tomografsko slikanje, kapsulna endoskopija).

In zdravljenje? Dokončne ozdravitve ni.

Temelj zdravljenja obeh bolezni so protivnetna zdravila. Glede na obseg in jakost vnetja se odločajo o vrsti zdravila. Pri blažjih zagonih zadoščajo pripravki 5-aminosalicilne kisline, kot je mesalazin. Bolniki jih jemljejo v obliki tablet in granul ali pa kot svečke in klizme, kadar se vnetje kaže v danki in levem delu debelega črevesa. Pri težjih zagonih bolezni ta zdravila ne zadoščajo. Takrat predpišemo močnejša protivnetna zdravila –kortikosteroide, ki hitro in učinkovito umirijo vnetje v črevesu, vendar jih zaradi neželenih učinkov po nekaj mesecih postopno ukinemo. Nekateri bolniki so po umiritvi akutnega zagona vnetja dalj časa v remisiji in ne jemljejo zdravil, pri večini bolnikov pa je potrebno trajno zdravljenje. Kadar za vzdrževanje remisije ne zadošča mesalazin in bi bolnik za umiritev vnetja prepogosto ali dolgotrajno potreboval kortikosteroide, se odločimo za imunomodulatorna zdravila.

Najpogosteje uporabljamo azatioprin, včasih njemu soroden 6-merkaptopurin, pri Crohnovi bolezni pa tudi metotreksat. Vsa ta zdravila vplivajo na bolnikov imunski sistem in zelo učinkovito zavirajo čezmerno vnetno dogajanje v črevesu. Zaradi možnih neželenih učinkov teh zdravil pa moramo bolnike še toliko bolj natančno spremljati.

V zadnjih desetih letih smo velik preobrat v zdravljenju najtežjih bolnikov dosegli z uporabo tarčnih, bioloških zdravil. Gre za monoklonska protitelesa proti enemu od dejavnikov vnetja. Včasih kljub uporabi zdravil ne dosežemo izboljšanja ali pa pride do zapletov (zožitve, ognojki, fistule, predrtje črevesa, močna krvavitev), ki jih ne moremo pozdraviti z zdravili. Takrat je potrebna operacija. Pri bolnikih z ulceroznim kolitisom je opcija popolna odstranitev debelega črevesa in danke, za bolnike s Crohnovo boleznijo pa zdravila ali posega za dokončno ozdravitev še ni.

Vir: https://www.viva.si/Bolezni-prebavil-Gastroenterolo%C5%A1ke-bolezni/7964/Kaj-je-kroni%C4%8Dna-vnetna-%C4%8Drevesna-bolezen-KV%C4%8CB

Sorodne povezave: https://www.kvcb.si/index.php/o-drustvu/o-kvcb